Sam nastop je bil kar uspešen. Dobili smo nagrado za najboljšo besedilo DEŽ IN SONCE, ki jo je napisala Fanika Požek.

Preko telefonskega glasovanja pa smo osvojili odlično drugo mesto za skladbo NOCOJ BI RADA PLESALA.

Besedilo za skladbo Nocoj bi rada plesala je napisala Majda Rebernik, glasbo in aranžma za obe pesmi je naredil Igor Podpečan.

Obe omenjeni skladbi lahko slišite v multimediji.

Živela je  vesela deklica,

ki s fanti rada je povsod bila,

a kmalu prav očitno je bilo,

da v hiši zibelka  zapela bo.

<>

Doma je bil seveda rom-pom-pom,

jokala mati, oče vpil kot grom,

a kaj bi to, saj vendar vsi vemo,

da po nevihti se zjasni nebo.

<>

Si dedek vihal brke je smeje,

in rekel- vsak otrok le sreča je,

pravnučka pa neskončno bom vesel,

spet mlad bom, ko ga bom v naročje vzel.

<>

A NEKAJ JE RES, DA IZ TEGA LAHKO

SE MLADA DEKLETA UČIJO,

DA MRAVLJICE PRAVE SPOZNAT SE NE DA,

ČE TE NA MRAVLJIŠČU SEDIJO.

KO ZIBKA ZAPOJE, PREPOZNO JE ŽE

IN NIČ NE POMAGA KESANJE

A VENDAR LEPO JE, KO DETE SMEJI

IZ ZIBELKE MAMICI SE.

Ko na postaji si stal,

tiho kitaro igral,

sem rekla samo:

Daj mi roko,

za naju čas je zlato.

<>

Božam te kadar zaspiš,

vsak dan bolj moj se mi zdiš,

slišim tvoj glas,

te gledam v oči,

zame najlepši si ti.

<>

Sreča je pesem srca,

valček in vino za dva-

ko ti zaigraš,

me zavrti,

želim le tja kjer si ti.

<>

SREČA PRIDE, VRNE SE,

ČE LJUBEZEN PRAVA JE,

KOT ROŽA SPOMLADI,

KO SVOJ CVET ODPRE.

<>

SREČA PRIDE VRNE SE,

VRNE SRCU UPANJE-

ZALJUBLJENA SKUPAJ

ZDAJ GREVA NAPREJ.

Tam, kjer je vince sladko vince vleče nas srce,

veseli smo ljudje, nikoli brez besed.

Tam, kjer je pesem naša pesem hrepeni srce,

vso noč glasno, glasno prepevamo.

<>

Tam, kjer je valček je še polka vsi zarajamo,

do jutra vriskamo in dobre volje smo.

Tam, kjer so fantje so dekleta lepših ni nikjer

vsak svojo bo, vsak svojo bo objel.

<>

KO SE MAJOLKA Z MIZE S SMEHLJA

IN VINCE Z NJE POČASI KAPLJA

SEM PRIŠLI SMO MI VSI, DA BI VESELI

SKUPAJ V PLESU TO NOČ SE ZAVRTELI.

SAJ DOBRA VOLJA NAŠ JE ZAKLAD

IN V SRCU NOSI VSAK JO OD NAS,

DAN ZA DNEM TOPLO SONCE NAS PREBUJA,

VSE SKRBI NAJ STOPIJO ŽARKI TI.

Čar je v škrlatu zarje večerne,

čar je v ljubezni mladih ljudi,

čutiš ga v glasbi, v dušo ti seže

čar je v otroku kadar zaspi.

<>

Vidiš ga v gaju, sredi zelenja,

v zvezdicah soju, sredi neba,

čar je v poljubu, ki ti ga daje,

tisti ki srčno rad te ima.

<>

VSAKA STVAR IMA SVOJ ČAR,

NE PLAČA GA DENAR,

MI GA V GLASBI ČUTIMO IN DOBRE VOLJE SMO,

POJTE Z NAMI IZ SRCA, POZABITE SKRBI,

ČE JE KDAJ DEŽEVEN DAN, SPET SONCE SE RODI.

<>

Čar je v roki, ki te objame,

kadar v skrbeh se zguba obraz,

čar je v pesmi, ki te prevzame,

peli jih bomo vedno za vas.

Črna muca mi na pot je nocoj skočila,

jaz pa čez sosedov plot noč oba je skrila,

fantje in mačkoni smo pravi nočni vandrovčki,

kadar leže mrak, nas doma več ni!

<>

Kaj verjel bi vražam tem, da nesrečo nosi,

mačjim žametnim očem, muc ljubezen prosi

fantje in mačkoni so pravi nočni vandrovčki,

kadar leže mrak, jih doma več ni.

<>

KADAR SREČAŠ ČRNO MUCO, ZANJO TRIKRAT SE OZRI,

MAMICA MI TO SVETUJE, MENI PA SE NORO ZDI.

TRIKRAT ENO SEM POGLEDAL, ČRNOLASO DEKLICO

IN POZABIL VSE NASVETE, KI JIH REČE KDO.

Dolgo sem verjela ti, da res me rad imaš,

vse kar si govoril mi, pa bila na žalost je laž.

Veš, resnica me boli, a vendar ni mi žal,

za gradove, ki jih v oblakih, si zame zidati znal.

<>

DEŽ PO STREHI POJE,

SPREMLJAJO GA SOLZE MOJE,

TAKŠNO MELODIJO

PIŠE RANJENO SRCE.

JOČEJO OBLAKI,

KROŠNJE V VETRU SKLANJAJO SE,

TAM V DALJAVI PA,

V BARVAH UPANJA

ŽARI MAVRICA ŽE.

<>

Dolgo sem verjela ti da res me rad imaš,

vse kar si govoril mi, pa bila na žalost je laž.

Ko nekoč pozabljen boš, zgubljen v vrtincu let,

bom morda znala kot tebe, ljubiti drugega spet.

Živeti življenje, ki ga poznaš,

deliti ljubezen, ki jo imaš,

naporna je reč, si včasih priznaš.

Žanješ le tisto, kar prigaraš.

<>

Bi kupil ti srečo, mladost bi ti dal,

ukradel poletje,  zimo pregnal.

A lep sončen dan obraz spremeni,

beseda zaide s poti.

<>

KOT HIŠA IZ KART ŽIVLJENJE SE VČASIH ZDI,

LAHKO SE PODRE, KO VETER PRIŠUMI,

V RESNICI PA VEM, DA TRDNA JE, KOT GRAD,

DOKLER SEM POŠTEN IN IMAM ISKRENO RAD.

Čebelica na cvetu, ptičica v poletu,

veter v krošnji, lipe zašumi

midva srečna mlada se imava rada,

sama sva na svetu, drugih ni ljudi.

<>

Na travniku dišale rožice so male,

vetrič zibal cvet marjetice,

v tvojem so očesu iskrice se vžgale,

meni pa za vedno skrile se v srce.

<>

NIKOLI VEČ NE BO POMLAD,

LEPA KAKOR TISTIKRAT,

KO SI SREDI MEHKIH TRAV,

MENI SREČO DAL.

<>

Čebelica na cvetu, ptičica v poletu,

veter v krošnji  lipe mi šumi,

vendar je drugače, kot takrat pred leti,

ko sva skupaj našla srečo jaz in ti.

<>

NIKOLI VEČ NE BO POMLAD,

TI IMAŠ ZDAJ DRUGO RAD,

TEBI JE OSTAL SPOMIN,

MENI PA TVOJ SIN.

Luna nosi moj’ga fanta

vsa okrogla se smeji,

kadar ga do jutra čakam,

njega od nikoder ni.

<>

Luna trka moj’ga fanta,

vodi ga neznano kam,

ko jo beli dan prežene,

vrne se skesan.

<>

Luna trka moj’ga fanta

a zamerit mu ne smem,

da še meni živce kodra,

tega nikdar ne povem.

<>

Je navihana kot punca

vragolije vse pozna,

kadar mesec je oko,

luna se igra.

<>

KO OBLAK JO BO ZAKRIL

NJENA MOČ PREMINE,

FANT POTI NE BO ZGREŠIL

PRIDE IZ DOLINE.

IZBERI LUNA DRUGEGA

ZA SVOJE AVANTURE,

NE VTIKAJ SE MED NAJU DVA

JE ŠKODA VSAKE URE.