VESELA DEKLICA

Živela je  vesela deklica,

ki s fanti rada je povsod bila,

a kmalu prav očitno je bilo,

da v hiši zibelka  zapela bo.

<>

Doma je bil seveda rom-pom-pom,

jokala mati, oče vpil kot grom,

a kaj bi to, saj vendar vsi vemo,

da po nevihti se zjasni nebo.

<>

Si dedek vihal brke je smeje,

in rekel- vsak otrok le sreča je,

pravnučka pa neskončno bom vesel,

spet mlad bom, ko ga bom v naročje vzel.

<>

A NEKAJ JE RES, DA IZ TEGA LAHKO

SE MLADA DEKLETA UČIJO,

DA MRAVLJICE PRAVE SPOZNAT SE NE DA,

ČE TE NA MRAVLJIŠČU SEDIJO.

KO ZIBKA ZAPOJE, PREPOZNO JE ŽE

IN NIČ NE POMAGA KESANJE

A VENDAR LEPO JE, KO DETE SMEJI

IZ ZIBELKE MAMICI SE.