DEŽ PO STREHI POJE

Dolgo sem verjela ti, da res me rad imaš,

vse kar si govoril mi, pa bila na žalost je laž.

Veš, resnica me boli, a vendar ni mi žal,

za gradove, ki jih v oblakih, si zame zidati znal.

<>

DEŽ PO STREHI POJE,

SPREMLJAJO GA SOLZE MOJE,

TAKŠNO MELODIJO

PIŠE RANJENO SRCE.

JOČEJO OBLAKI,

KROŠNJE V VETRU SKLANJAJO SE,

TAM V DALJAVI PA,

V BARVAH UPANJA

ŽARI MAVRICA ŽE.

<>

Dolgo sem verjela ti da res me rad imaš,

vse kar si govoril mi, pa bila na žalost je laž.

Ko nekoč pozabljen boš, zgubljen v vrtincu let,

bom morda znala kot tebe, ljubiti drugega spet.