NIKOLI VEČ NE BO POMLAD

Čebelica na cvetu, ptičica v poletu,

veter v krošnji, lipe zašumi

midva srečna mlada se imava rada,

sama sva na svetu, drugih ni ljudi.

<>

Na travniku dišale rožice so male,

vetrič zibal cvet marjetice,

v tvojem so očesu iskrice se vžgale,

meni pa za vedno skrile se v srce.

<>

NIKOLI VEČ NE BO POMLAD,

LEPA KAKOR TISTIKRAT,

KO SI SREDI MEHKIH TRAV,

MENI SREČO DAL.

<>

Čebelica na cvetu, ptičica v poletu,

veter v krošnji  lipe mi šumi,

vendar je drugače, kot takrat pred leti,

ko sva skupaj našla srečo jaz in ti.

<>

NIKOLI VEČ NE BO POMLAD,

TI IMAŠ ZDAJ DRUGO RAD,

TEBI JE OSTAL SPOMIN,

MENI PA TVOJ SIN.